Na prelazu, ko sem dobil signal, pa sem začel dobivati sporočila od druge skupine, da ne bodo prespali v koči in da so se spustili v dolino. Takrat se je ravno večerilo, sonce se je spustilo za obzorje in nastalo je posebno vzdušje, Primož ga je opisal "kot da bi nekdo zaprl hladilnik". Vse se umiri, spusti se ena posebna tišina, objame te ledeno mrzel zrak in naenkrat začneš videti svojo sapo.
Potem pa sam z lučko čez ledenik po špurah v dolino, prav posebno doživetje. Na parkirišču spodaj pa sta me pričakali Miša in Sabina z toplim čajem in eno flašo viskija