Zaradi gužve pred nami (italijanski vodnik s počasnima klientoma in še ena Čao naveza) smo zjutraj še malo oklevali, če ne bi izbrali kaj drugega. Vseeno smo počakali in šli, vsak po dva raztežaja (jaz sem se javil za prva dva). Aljoša je slapu rekel "nedeljski sprehod" in zaradi lukenj pri luknji to ni bilo daleč od resnice, zato je bil definitivno lažji od štirice. Ampak je po vseh maliganih večer prej to kar pasalo. Opoldne pri 9 stopinjah je bil slap že kar pošteno vlažen. Meni najtežji oziroma zahrbten del je bil dostop do potoka pred slapom. Že zjutraj mi je uspelo na zmrznjeni nagnjeni zemlji nepričakovano izvesti nekaj joga položajev (npr. stranska deska) in nisem bil edini, popoldne pa 100% prepričan, da se je zemlja menda odtajala, z derezami in cepini pripetimi na ruzaku spet na istem mestu naredim pozdrav soncu in iz položaja sfinge previdno prehajam v položaj mačke, vmes pa se s prsti oklepam kamenčkov in suhih travnih bilk.