Po spletu okoliščin sva se z Borisom danes ponovno navezala. Močno opevane "neskončne/psiho/lepe itd" prečke me je bilo kar malo strah, pa sem na koncu ugotovila, da je "psihost" prečke odvisna od tega, kaj je človek lezel pred tem. Če želite, da vam je ta prečka prijetna, udobna, položna in zanimiva (pišem za drugega v navezi), pojdite pred tem v Dolomite, v smer Via Priolo (Lastoni di Formin). Boste vedeli, kaj mislim.
Smer me je sicer prijetno presenetila. Boris je ponovno našel prave prehode, tako da jaz krušljive skale in "nobenih velikih grifov" v prečki nisem zaznala. Je pa treba plezati na ravnotežje. V prečki je Boris potegnil 3 kratke cuge (manj kot 30m-štanti so nabiti), kar je za drugega v navezi kar dobrodošlo. Skala je zelo čvrsta in ravno prav groba - izjemi sta vstop v prečko (cca 2m) in pa izstopni del smeri, ki sta krušljiva. Sama sem zlezla naprej samo slaba 2 cuga, ki bi ju ocenila s III.