Ta smer je soseda od Via Topo - ta dostop in sestop je lepo opisal Boštjan.

Pred nama z Borisom sta lezli Mojca in Simona. Na 3. štantu smo se znašli pod previsom, ki naj bi bil ocenjen s V. No, nam se je zdel težji. Punci sta ga skušali preplezati, a neuspešno. Na koncu smo si sposodili varianto Via Topo (nekaj metrov po polici v levo), ki je ocenjena s V+. V kampu smo ugotavljali, da naj bi šla naša smer očitno med obema omenjenima (prvotni previs naj bi bil ocenjen s VI), a ker ni bilo nobenega klina, smo zgrešili. Tu smo zaporedje obrnili, tako sva z Borisom lezla pred soplezalkama. Sama sem lezla naprej 5. (in edini) cug in imela nekaj orientacijskih težav. Ker sem bila prepričana, da sem narobe (v cugu ni varovanj), sem na koncu pod previsom, kjer naj bi bil štant, naredila svojega. Izkazalo se je, da je svedrovec, ki služi za sidrišče, skrit nekaj 10 cm bolj levo na drugi strani iste skale. Smer je sicer zelo lepa, priporočam.