Po približno 2h hoje zmernega tempa vstopiš v smer, katere vstop nakazuje star klin. V prvih metrih se mi je zdela skala še malenkost krušljiva, potem pa drži karkoli primeš. Na vseh sidriščih je opremljena s svetlečimi svedrovci, vmes pa je nekaj starih klinov, če jih najdeš. Koristi kak frend, predvsem pa smisel za linijo, da ne zgrešiš štanta. Z vrha sledi spust po dveh abseilih in melišču. Glede na to, da je moja prva, težko komentiram Miheličev stavek, da je to ena najlepših tur zmerne težavnosti v Julijcih, verjetno pa je res. Kljub temu v steni ni bilo navez, družbo pa so nam delali miška, dron in solist. Hvala Primožu za res lepo turo v idealnem vremenu in postopen prehod v »velike« stene. Na kratko pa, zelo povabljiva.