Smer mi je dala vetra. Ves čas sem mogla kar plezati in pri zadnjem 6a raztežaju mi je zmanjkalo moči, tako da sem se v plati potegnila za komplet. Potolažil me je čudovit razgled na mesto in kanjon Cetine pod mano. Sestopila sva po grapi med Crveno stino in Babjačo, kjer je pot bistveno lepša kot dostopna, polna trnja.