Po markirani 636, sprva na smučeh, potem pa kakšnih 100 višinske peš. Od tod naprej na smučeh neprekinjeno. Čudovit ambient, mojstrsko speljana mulatiera po pecej strmem razu. Lepo! Ko prideva iz gozda je sneg vedno bolj pomrznjen. Šlo je brez srenačev, vendar sva za vsak slučaj na zadnji dolgi prečki pod Lopo vseeno cepin ven potegnila. Spustila sva se na Prevalo, in se tam odločila da mava dovolj (Pestreljenik v oblaku, veter, dežurni pozbljivec pa pomankljivo oblečen). Smuka do avta.