Gospod mentor naju je na lep dan peljal v neznano. Izhodišče je baje lažje najti, če držiš zemljevid pravilno obrnjen, ampak vseeno nam je uspelo parkirati ob cesti nasproti zapuščenega železniškega objekta (?), od tam pa ni več kot 5min dostopa do slapu. Najtežji je vstop v slap, saj je že za začetek treba preplezati nekaj skoraj navpičnih metrov, potem pa je bolj prijazen, čeprav kratek. Kaj smo se naučili: od mraza ti je lahko tudi slabo :(, zelo težko je pregriznit zmrznjeno frutabelo, ČAO mentorji so dobri ljudje.

Plezala kot druga.