Odločili smo se iti prvič pogledat slavni Ozebnik in pustil nas je strmeti odprtih ust. Izjemna kulisa ob izteku ledeniške doline vsekakor odtehta prvotno (kot tudi zaključno!) mukotrpno romanje po ravninskem delu Tamarja ... Seveda je v glavah vseh treh celo pot donelo bolj kot ne eno vprašanje - poskusimo še na sam vrh? Ko sta nas že malo pred Ozebnikom "odbogvekod" prehitela Kita in njegova Neja (oz. morda bi bilo bolj prav reči Neja in zadaj njen ... khm ) ter na sedlu nadaljevala na Jalovec, debate ni bilo več - seveda smo šli tudi mi! Na mojo srečo pa 2645m visoki očak ni bil optimalno "snežno zalit" in sem lahko kaj hitro odgnal tudi svoje zmeraj prisotne alpinistično-smučarske skušnjave ... izzivov je bilo kjub temu dosti! Fenomenalen dan ...