Izbrala sva si slap v Prednji glavi, ki je dobro viden že iz Vršiške ceste in katerega je mogoče plezati v več variantah. Midva sva sledila naravnim lednim prehodom in tako vlekla svojo ledno linijo smeri, ki sicer v Kresalovem vodniku sploh ni vrisana. Potegnila sva dva polna raztežaja in prišla do konca, praktično v samo votlino, nad katero se pne visoka navpična stena, zato nama z Alenom ni povsem jasno od kod dolžina 200 m. Tudi podatek, da je slap precej obsijan s soncem povsem ne drži, saj sva bila v sončnem vremenu vseskozi v senci. V vodniku je tudi govora o tankih lednih trakovih pri sicer tako zelo obilni ledni gmoti - nič jasno. Človek bi mislil, da sva falila smer, območje ledu vendar nisva, ker je ta ogromna ledna gmota zelo dobro vidna iz slike vodnika in je tudi skladna z dejanskim stanjem v naravi. Ne glede na vse navedeno je bilo super, pa še sama sva bila.