Po plezanju Zgornjega stebra s Šijo Brane sem nadaljeval po markirani poti čez Kotliče in Tursko goro do vznožja Kranjske Rinke. Vzhodni greben Kranjske Rinke se začne z zelo kompaktnimi platami z majhnimi žlebovi, ki spominjajo na pakleniške, samo da so plate tako položne, da težavnost res ne preseže trojke. Tudi v nadaljevanju smeri v žlebu/zajedi je skala neverjetna; mislim, da se ni zamajal niti en grif v smeri, zato mi je bilo na vrhu Kranjske Rinke kar žal, da je prekratkega grebena že konec.