Ko sva na vstopu čikala prileti iz druge smeri Irena s svojo druščino, tako da smo se celo smer vsaj slišali. (Midva sva imela opravka z eno počasno navezo). Bavarska smer je čudovita, res sva uživala. Prepričal sem se tudi da me Matej pozorno varuje, ko sem odletel pri napeljevanju čez tist smotan buhtl. V Zimmer-Jahnu sva pa plezala VI. Še večji zajeb kot če bi šla direkt gor v iztopni steni (levo okrog roba skozi lopo in v kamin, novi 3klini ) . Po kar nekaj psihiranja sva našla prehod, (največja teža je padla na Mateja), vendar sva se kar zamudila zato sestop s čelkami od Begunjskega studenca naprej. Matr se vleče.. Na koncu oba super zadovoljna.