Zelo lepa smer v kateri sva imela z Jano nekaj orientacijskih težav. Smer je v spodnjem strmem delu zelo lepa, potem pa se stena izdatno ulekne, izginejo pa tudi klini. Morebitnim ponavljalcem bi svetoval dvoje: 1) v začetnem delu smeri pri prvem previsu te Mihelič nagovarja, da greš čezenj, vse lepo in prav, če bi bil ta kamin suh, je pa često moker, da kar curlja z njega, zato pojdi pred previsom levo, ugledaš star viseč debel prusik, katerega jaz raje nisem vpenjal in mu slediš naravnost gor (moja ocena IV+), ne samo, da je lepo, noro izpostavljeno in kompaktno temveč je tudi veliko možnosti naravnega varovanja (skalna ušesa), in 2) po znameniti prečnici dolgi za cel raztežaj naletiš na urejeno sidrišče na dobrem stojišču, rahlo levo navzgor ugledaš dobro zabiti profilni klin, še više gori pa dva zabita klina ter prusik za spust, od tod lahko prečiš poševno desno navzgor (klini), nato pa uberi strogo levo, dokler ne prideš do lažjega terena (II-III).