Z Anžetom sva se po Miheličevem navdihu pod steno res odpravila že prejšnji večer in bila je res super izkušnja. Ki jo je dva dni kazil močan veter in mraz, tako da je bilo romantike v steni hitro konec Plezanje v kapi, rokavicah, puhovki, drgetanje in nohtanje, oblačno vreme ter neprestano pihanje so turo naredili malce turobno in precej težjo, kot je najbrž v lepših okoliščinah. Smer je razgibana, le deloma opremljena, orientacija ni težka, obvezen je komplet klinov (v smeri sva pustila 3) in frendov. Plezanje vsebuje vse elemente: od podrtije do kompaktne skale, od lahkih raztežajev do ornk štirice v stebru, ki ni opremljen...Se kar fajn pleza. Sestop po Tumovi je zelo zelo zoprn in ima sedaj en nov abzajl štant. Vse skupaj kar naporna tura, včeraj sem bil vsega sit, danes pa pravim, da je bilo enkratno