Prvotni cilj je bil Švicarska smer, vendar so razmere letos čudne in ni bila praktično nič plezana, poročali pa so o vzponih v sosednji avstrijski smeri. Ker je malenkost bolj položna, se je dalo tudi v prhkem snegu (in stopinje predhodnikov so ble zelo dobrodošle), škripanja pa je bilo zgolj za okus en raztežaj v spodnji tretjini, pa še to zato, ker sva zavila malenkost iz smeri, da obvoziva dva Francoza, ki sta vlekla enga čudnga francoskega štajerca in sem se jima hotel izognit preden oba na glavo dobim. Navezala sva se zgolj za tri raztežaje nekje v sredini smeri, pa še to zgolj zaradi zoprnega poprhanega 10m skoka. Smer kljub temu, da ni povsem navpična in da tehnično ni zahtevna, terja veliko kondicije, saj je dolga in pa non stop si na špicah, brez pravega počitka. Aklimatizirana sva bila kar dobro, tako da višina ni bila problem.