Kot vsako leto tudi letos obiščem meni ljube "pečke" in vedno znova se potrdi dejstvo, da je tod kljub nizki oceni plezalski teren zelo zahteven. Včeraj sva z Dariom opravila veliko delo in ponovila redko ponavljano Frančkovo smer iz leta 1978. Ambient divji, skala pretežno krušljiva (kar je za "pečke" značilno), samotni in lepi prostorčki daleč stran od ponorelega sveta. Lepo je bilo stati na vrhu stene in Strevčove peči. Sestop, ki je bil malo poseben pa je potekal po globokem snegu v pristopnih treking copatih tako, da nama je pošteno ohladilo vroče prste v pretesnih plezalkah. V dolino proti plačilu pa naju je zapeljal mlad domačin iz logarskih koncev. Lepo doživetje!