Po Župančičevi grapi, sva se s Tanjo odločila, da greva poskusit še v Butinarjevo grapo. Pridružil se je še Primož in smo šli. Grapa je cel čas pokonci in zaradi velikega števila obiska, že kar precej splužena snega, tako da je bilo treba tudi stopiti in poprijeti na/za skalo. Meni se je zdela precej težja od Župančičeve. Hvala Primožu za spodbudo in motivacijo!