Vedel sem, da se bova imela z Maticem super, nisem pa pričakoval take dogodivščine. Čeprav sem si zadnjič rekel, da bom zdaj nekaj časa samo kratke, je tokrat budilka zazvonila ob štirih zjutraj, domov pa sva prispela okoli osme zvečer.
Med gobcanjem na dostopu sva falila smer. Z melišča sva slepo nadaljevala po vedno bolj podrti soteski. Na neki točki je postalo sumljivo slabo za popularno navrtano smer, zato sva le vklopila GPS. Spust bi na tisti točki verjetno vključeval kar nekaj bednih abzajlov, zato sva jo raje vsekala počez, ampak tudi to ni bilo preveč prijetno. Šodrasto in izpostavljeno. Ruševje pa je zaradi hude suše tako presušeno, da poka kot dračje. Zaradi tega sva se že tu navezala, a sva lepo zadela vstop v tretji raztežaj oziroma prvo platko.
Od tu je šlo sprva super. Plezanje je zanimivo, štanti pa malo nelogični. Včasih so skupaj, včasih pa po nepotrebnem na 70 metrih. Kot da opremljevalci ne bi bili čisto pri stvari.
V zgornjem delu pa se je nekoliko ustavilo. Matic je premalo jedel, jaz pa sem za trenutek spustil koncentracijo in padel na TR. Pri tem sem s štrikom s police nad sabo pometel precej veliko skalo, za katero sva se nekaj minut prej hecala, ali jo kar takoj pošljeva dol. Na srečo sva bila v smeri čisto sama.
Poleg tega naju je ujelo sonce, ki naju je cuzalo vse do koče na Ledinah, kjer se nama je ob mrzlem koritu prikazala Marija. Če sem mislil, da sem se zajl prenajedel v Turnu gamsove matere, Je imel Rudi z nama drugačne načrte. Sestop je dolg in izpostavljen, a so jeklenice razen na 2m odseku BP.