Tja. Nekako sva si po lepi zaželela še eno za popotnico v dolino in tole jamo sem si dobro ogledal že iz sosednje smeri. Prvi cug začneš tako, da se sprehodiš po šodrasti rampi. Štant v liniji zgornje zajede zdaj označujeta dva klina, saj je Šef tja vrnil še enega, ki sva ga odstranila iz smeri brez imena.
Že začetno poplezavanje po poličkah mi ni preveč dišalo, zato sem se mimo prvega detajla kar sprehodil. Tu pa sem se ustavil, saj se je pred mano dvignila navpična zajeda med dvema gladkima platama. Prvi klin je na višini kolena, drugi nekje pet metrov višje. Tudi nameščanje varoval ni bilo prav nič očitno.
Malo sem plezal gor in dol, ampak gibi, ki bi jih zahteval premik do klina, so bili čisto preveč na moč, da bi šel brez varovanja. Nazaj na polici sem Alešu razložil, da bova tole pustila za naslednjič, in izplezal po svojih stopinjah.
Looking back bi se verjetno vseeno dalo zabiti kak bolj eksotičen klin in napeti gurtno okoli malega kamna, za katerega naj bi se potegnil čez detajl. Morda naslednjič.