Dan mnogih lekcij in malih zmag. Kače se tisti dan nisva niti dotaknila, sva pa štiri cuge plezala v tej iluziji. Dve vzporedni razpoki sta naju zavedli v prvi raztežaj, čeprav nisva videla ne klina ne svedra, kaj šele ploščice. Petmetrsko prečenje v levo je zadostovalo za prečko v dolžini pol cuga. Da je imel samo en cug od štirih svedre, naju tudi ni motilo. Ocenam v Pakli pa itak ne moreš zaupati, tako da naju nič več ne preseneti. Na koncu sva za pozitivno znamenje vzela star štumf, ki ga je nekdo pustil pod drevesom, izpod katerega sva zrla v preveč očitno nenavrtano razpoko nad nama. Lahko bi bila prav tista 5c iz skice!
Na srečo sva končno le spoznala, da visiva tik nad Brahmovo, torej nekje 100 m desno od začrtane smeri. Rešila sva se z elegantnim IKEA abzajlom in dokončala po tej čudoviti klasiki.

PS: Zaradi dobrih namenov in strašnega plezanja po brezpotju si vseeno pišem kar Kačo. Pa brez zamere.