Na izvozu Gameljne Mare pove, da ga je na zahodu nametalo vsaj 20, a ker je Kanin v oblakih, se odpravimo proti Cimi. Plačamo 5€ in se peljemo po čisto kopni dolin, do čiso kopnega parkinga. Blaž in Mare ne obupata in se sprehodita nekaj serpentin višje po čisto kopni cesti, medtem ko z Gajo čakava v avtu. Res ne bi prenašala smuči. Na srečo ne zgleda obetavno, zato se odpeljemo še do izhodišča za Ostrnika, kjer ponovimo vajo. Ko se vračata iz izvidnice ju pozorno spremljava. Ključno bo, ali ob vrnitvi odpreta prtljažnik, ali vrata. No, na srečo to drugo, tako da gremo raje z gondolo na Višarje in naprej do Kamnitega lovca. Mare presmuča celo kar zgledno zasut couloir, medtem ko ostali spodaj naredimo prerez. Je kar v redu, mi je pa takoj žal, da nisem vzel žage. Ob vrnitvi na svete višarje popijemo bombardino/pivo in kavico o kateri Gaja sanja že od jutra. Pred nami pa se razkadi čudovit pogled na Montaž.
...Odsmučamo zgodnji del, kjer je še kar nekaj kvazi pršiča (bolj babje pšeno, ampak v dani situaciji top), spodaj pa malo bolj južen, tudi vrei za vijuganje po gozdu. Na poti nazaj se ustavimo še pri Marišku v Naklem. Toplo priporočam. Nora ponudba domačih Slovenskih jedi, ugodne cene, domača ipa... Hvala Blaž za idejo!
PS: ste vedeli zakaj so Višarje svete? Nekoč je pastir tam našel kipec marije, ki se je iz doline sam čudežno vračal na Višarje.