Gaja, a grem lahko na Himalajo? Matej, doma imamo Himalajo.
Himalaja doma:
Štart v Medvedjem dolu. Kmalu se pred naju dvigne mogočni Stol - Kralj Karavank, ki pa danes nosi sivo krono. Sicer nežno izrazim dvome v smoternost najinega početja, a Gajo to bolj malo gane. Z višinci se krepi tudi veter, pa tudi nekaj kapljic že čutiva. Gnila podlaga se počasi spreminja v tršo kložo, kapljice pa v srš. Smuči gredo na hrbet, v roke pa cepin. Vidljivost kmalu pade na 0, veter pa v grapo poriva sršne potoke. Na vrhu je naravnost apokaliptično. Edina misel je hitro na smučke in v dolino. Ker ne vidiva niti metera pred sabo, na zacetku bolj podrsavava, kmalu tudi belina terja svoj davek. Po vsakem zavoju zrem v oddaljene obrise skal. Telo hlasta po drobtinicah senzoričnih vzdraženj. Nekako še uspem zdržat bruhico. Na melišču se megla le razkadi, a na račun še močnejšega vetra, ki spremlja zadnih nekaj sto metrov vijuganja po gnilem snegu. Ko prideva do ceste, čutim željo, da bi objel prvo smreko