Od začetka do konca pravljica. S smučmi se sprehodimo čez čudovito vasico in se začnemo vzpenjati po ozki dolini. Spodaj je južno, a tokrat rinemo v severno steno. Kmalu se nam pogled odpre na razčlenjeno planoto, polno še nedotaknjenih pobočij. Z vrha se lepo vidijo Ušba, Šhara in celo mogočni Elbrus. Odpeljemo se naprej po grebenu. Severna stran je nedotaknjena. Bađo prvi popusti pritisku in sname kože. Za trenutek oklevam, a samo enkrat se živi. Čez opasti se poženeva na belo pobočje. Padem. V nežen objem deviškega pršiča. Potopim se, a odeja me takoj izpljune. Tomi je imel prav. Široke dile so lajf! V belih oblakih drvim po pobočju. Vriskam. Oba vriskava. Ko se zbrihtava, natakneva kože in se odpraviva nazaj proti grebenu, kjer se zberemo. Tudi spust je čudovit, a sneg postaja malce skorjast. Vseeno super smučanje čisto do izhodišča, kjer nam Gruzijec v roko praktično porine pivo. Do taksista imamo še dobri dve uri, ki ju zapolnimo s čačo in kačapurijem v bližnji gostilni.