Razmere in vreme je treba izkoristit, zato smo šli včeraj splezat še eno SUPER smer – prva naveza Klemen - Hrček, druga midva z Gregom. Vstop v smer je točno nasproti Mihovega doma, do kamor smo morali pripešačiti, saj je cesta na Vršič splužena samo do 2. ovika; od doma se spuštiš še malo navzdol preko struge in nato pod slap. Kmalu smo ugotovili, da ne bomo plezali sami, saj je bila pred nami trojna naveza iz Zagreba, ki pa sva jo z Gregom že takoj na začetku ujela in prehitela (vem, po bontonu se to ne dela, ampak vsakih 10 metrov res ni treba štantat, a ne?!) No, nama je uspelo, drugi navezi žal ne, zato sta se raje spoprijateljila z Zagrebčani in nadaljevala lepo počasi v njihovem ritmu...prijateljstvo je postalo tako tesno, da so si na koncu že menjali vrvi, vijake, komplete, gurtne, si pomagali v kočljivih situacijah in pri reševanju štrika, skupaj abzajlali , prižigali čelke in na koncu skupaj prikorakali do Mihovega doma.

Veliko bolje se je nadaljevala najina zgodba z Gregom in končala s preplezano smerjo – plezala sva v svojem ritmu, hitro, lepo in brez zapletov – čas je bil spročenih 5 ur in še 2 urci za sestop. Smer je bila lepa, sama plezarija prav tako (sploh če si v navezi z Gregom, ki pleza lepo in hitro), detajl oz. poslastica je bil zadnji kamin (plezala sva po direktnem izstopu), kjer se zadeva res postavi pokonci (dobesedno: KAMIN!) in ne popusti vse do konca. Za sestop sva se odločila za gazenje po snegu preko vrha Prednje glave – res je bilo eno samo gazenje, udiralo se nama je vse do riti - ampak Grega rabi kondicijo za Šam, jaz pa za naslednjo grapo! Pa še sreča da nisva abzajlala, ker potem bi nadaljevala v ritmu zagrebčanov – to si pa res ne bi želela – za nagrado sva tako lahko 4 ure občudovala lepote slovenskih gora - neprecenljivo vseskozi pa pogledovala proti grapi, kjer so se nama vsake toliko časa prikazali osebki, ki sva jih pogrešala; na koncu sva opazovala samo še premikajoče se lučke, ki so se počasi le približevale domu. Bilo je fajn! Jaz pa spet navdušena in ponosna nad preplezano smerjo!

Prvi cug, zraven tip iz zagrebške naveze, tukaj smo bili na štantu še skupaj, potem pa sva jih z Gregom prehitela...

nadaljevanje po grapi

res je bil lep dan!

led

Grega se je spet odlično izkazal kot prvi v navezi!

pogled proti kaminu

prva svečka - Grega se jo je lotil pogumno in odločno!

sestop

panorama

Klemen Jarec, 04.03.2013, 16:33
Naj opomnim, da sta "osebka", vseeno prilezla do raztežaj in pol pod vrhom smeri in sta obračala zaradi objektivnih nevšečnosti, kjer je prišla varnost na prvo mesto. Glede Hrvatov pa: brez najine pomoči bi imeli pri enem vmesnem abzajlu kar konkretne težave, glede na to, da so bili brez klinov. To pa je bila tudi najina zahvala za rešen štrik, ki se nama je zataknil pri abzajlu. Žal se tudi to dogaja. Je bil pa lep dan in midva sva ga izkoristila do konca. Dobesedno.