Uroševa grapa
Včeraj smo šli Tina, Miša, Primož in Koci pogledat če je razmera. No ta vedno je - ampak nas je zanimal če je kej zakej. Ker je Tina še tečjanica smo si rekl - pejmo raje kakšno lažjo stvar, da ne bo revica preveč trpela. Na koncu se je izkazalo, da so bili naši računi čisto napačni. Uroševa grapa se je izkazala za tko težko, da jo sploh zlest nismo mogl. Tečajnica se je pa izkazala tako suverena, da nas lahko drugič vzame sabo in nam kakšno smer napelje. Skratka čist smo v temo brcnl. Je blo pa lepo in zanimivo, sam razmere pa žal ni... Ne priporočamo (razen če radi tulite)!
Na dostopu smo se najprej šli ruševce, ko smo prišli malo višje smo pa ugotovil da je bolj malo snega.
Ampak nismo računal s tem, da ga je tok premalo. Hmmm - kako zdej prit čez ta balvan?
Sem se šel malo okol vogala razgledat.
Primož je pa iz Logatca - in tam so bl jamarji - zato se je zadeve lotil po jamarsko.
Punce sta ble zaskrbljene. Sploh tečajnici Tini ni šlo v račun - sej smo ji obljubil plezanje ne pa jamarstvo!
Jamarska varjanta je bla precej težka, klele je še šlo - ampak malo višje je pa Primož odnehal.
Miša si je oddahlna - očitno danes ne bo treba plezat - pa sonček tud paše!
Niti sanjal se ji ni, da midva s Tino poskušava prodret iz druge strani.
Ratal mi je zlest nad skok in Primoža pošlepat do prvih klinov, naprej se je pa sam znašel.
Čez skok pa...
vsak po svoje!
Ta glavno presenečenje pa je bla pa tečajnica. Je morala za mano zlest in ker je bla stvar precej neugodna - pa še prečka povrh - sem mislil da jo bo čist napsihiral...
ampak ona pa k bi se u steni rodila...
sploh ni trenila z očesom...
in je bla čez. Mi smo pa sam debelo gledal!
Naprej pa štanfanje po nekoliko sumljivi kloži.
Potem se stvar postavi malo bolj pokonci, razmere pa katastrofalne - dobesedno kopali smo navzgor...
No potem pa še tole! Kle čez ne bo šlo smo zaključili.
Sem probal prečit v desno - po pršiču napihanem na skalo.
Prečka na srečo ni bla dolga. Samo naprej pa tudi nismo upal, razmere (al pa mi) so bile preslabe.
Zato smo se odločil za abzajl. Vse skupi se je tok vleklo...
da smo kmalu začeli opazovat zakaj ima Škrlatica takšno ime.
Tko je blu lepu...
da sta punci začeli štrikat (baje se to podeduje ;-).
Še na tazadnem abzajlu...
kjer je Miša nekam čudno zanihala, pa tudi kriki so bli temu primerni!
Ko abzajla še ravnatelj...
se poberemo domov - spet je noč - dan je treba namreč izkoristit 