V soboto smo bili tečajniki pred zahtevno preizkušnjo, saj nam je Jurij zadal nalogo, da mi vodimo izlet. Oboroženi s tiskanimi navodili in slikami na telefonu, smo se na koncu uspešno prebili na Ciprnik in Visoko peč. Nekateri smo se prvič pobliže spoznali z malo bolj zimskimi razmerami v gorah, prvič v rokah držali cepin, se ga učili uporabljati in pravilno privezovati na nahrbtnik (če je špica pri vratu najbrž res nekaj ni v redu, a ne Matjaž...) ter spoznali, da je dobro imeti nepremočljive gojzarje in rokavice. Vmes nam jo je Jurij pošteno zagodel, saj se je na vrhu Ciprnika prelevil v coprnika in kar naenkrat izginil. Čez nekaj časa je po telefonu sporočil, da naj samo sledimo njegovim sledem. Juhu, prava avantura se je šele začela! Coprnik Jurij se je potem kar naenkrat čudežno pojavil na drugi strani na Visoki peči in čudežno pričaral tudi čudovito mavrico. Seveda smo na koncu mavrice iskali tudi zaklad...Le kaj nas čaka prihodnjič?!

Prvi postanek na poti

Pogled na Visoko peč s Ciprnika

Pogled na planiške skakalnice

Tu je Jurij že pogledoval, kam bi lahko smuknil...In kar naenkrat ga ni bilo več...

Nič...pojdimo po njegovih sledeh...

Tu je bilo že treba uporabiti cepine

Kar naenkrat se je na sosednjem hribu prikazala neka postava...bila je čisto nepremična...

Ko smo prišli malo bliže, smo si oddahnili. Jurij je!

Na vrhu Visoke peči je Jurij rekel: "Glejte dragi tečajniki, tole je pa za vas! Naj se vam oddolžim za mučenje na spoznavni turi!"

A bi iskali zaklad tu?

Ali pa bi iskali zaklad tamle dol v Planici, pri ta veliki skakalnici?

Točno tu, kjer se mavrica dotika tal, smo potem našli čudovit zaklad: ledeno skrinjo, prekrito s snegom in majhnimi, pisanimi kristalčki, v njej pa čudovite bisere, dragulje, smaragde in diamante. Žal je bilo vse vkovano v led, tako da smo morali zaklad pustiti tam...

Še malce Jurijeve strokovne razlage glede uporabe cepina