"Sem bil ravno danes v tistih koncih - Trupejevo Poldne. Kičasto. Luštno se boste mel! Razmere pa take: nad okoli 1.500m je cca 30 cm pršiča. Užitek, predvsem navzdol Plazovito načeloma ni, je pa seveda treba pazit na talne plazove na odprtih strmih flankah kamor se upre sonce (glej sliko spodaj). Je pa tam gori prava zima tako da ne šparat z opremo!"

… tako naš Miha o trenutnih snežnih razmerah 30. oktobra ob 13.45. Povod za dobronamerno reakcijo Mihe je bilo sporočilo, poslano s strani Jurija, pod Subject: Ju3 in pripisom "Bi šel kdo jutri v hribe na sneg? Če da pokliči pa se kaj zmenimo." Kolikor vem Jurija ni poklical nobeden, a vseeno se nas je nekaj odzvalo in odpravili smo se proti novi dogodivščini nasproti.

Medtem, ko je Jurij še gledal zemljevid, nestrpno pričakujemo podrobnejše informacije glede našega cilja. Kmalu je jasno, gremo na Visoki Kurji vrh. Sam s sabo se pogovarjam in ne morem preko občutka, da se že kar nekaj časa sučemo okoli perjadi. Mimo kurjih vrhov in grabnov nismo mogli tudi na spoznavni turi, pa nima to zaenkrat nobene zveze s primerljalno retoriko zmešanih žensk.

Visoki Kurji vrh, kot me je strokovno popravil Jurij, ko sem razlagal kolegom iz ferajnske alpinistične šole, da se odpravljamo na Veliki Kurji vrh, je en čuden tič. Priznam, gore s v glavnem velike, niso pa vse visoke. Pa če smo iskreni in natančni, tudi tale Visoki Kurji vrh ni pretirano visok, je pa eden redkih, ki ga obkrožajo številni grabni. Ne boste verjeli, ampak enega izmed njih je izklesal hudourniški potok Kurji graben, ki se v dolini pridruži potoku Belca. Pa smo spet pri kurah.

Guglam, da bi izvedel od kod izvor zemljepisnega imena Visoki Kurji vrh, predvsem povezovalni del imena – kurji. Google pojma nima, jaz pa še manj. Pričakoval sem, da se bo našla vsaj ena anekdota iz doline pod vrhom. Nič. Ker pa tako ne more biti imam možnost, da ustvarim legendo. Ta legenda prihaja iz lovskih krogov, glavno vlogo pa ima divji lovec Vinko.
Torej. Nad dolino Belca, tistega daljnjega jesenskega dne, ko je zima že nežno trkala na vrata, je divji lovec Vinko oprezal za gamsi na grebenih, ki so se dvigali nad grabni. Vse kar se je slišalo, je bil le njegov trden korak in šelestenje zadnjega jesenskega listja. Nekoliko utrujen in srečen, zapušča travnata pobočja, ko zadnja meglica zapusti vrh, ki je pred njim. Še korak in bo na vrhu. Razbremeni se težke puške in obrnjen proti severu občuduje ta lepi konec. Njegov notranji mir, prepojen s svobodo, da je lahko na vrhu, predrami nenavaden občutek, da ga nekdo opazuje. Obrne se. Med tem, ko ne more verjeti svojim očem, z zategnjenim vratom strmi v šestero velikih oči – bila je triglava velikanska kura. Kaj na svetu, si misli v svoji glavi in se sprašuje, da morda ne sanja. Po nekaj ujetih pogledih, ga začnejo kavsati, vsaka glava posebej. Željan preživetja pograbi svojo dvocevko in brez da bi se oziral nazaj, zdrvi v desni graben in niti ne posmisli, da bi se ustavil. Glas prepletajočih se »ko-ko-jev« neuglašenih kurjih glav tam visoko, počasi pojenja. V dolini, prestrašen in zbegan od nepričakovanega dogodka, sreča vaškega kaplana. »Bogdej Vinko. Brat moj, le kaj se ti je zgodilo, povej?«, kaplan, ves zaskrbljen ustavi Vinka, ko ga trdno zgrabi za ramena. »Visoko ... kura ... vrh ....«, tresoče razlaga divji lovec. In rodi se legenda in z njo Visoki Kurji vrh.

Ne bi se šteli za divje lovce, pa če tudi je bil z nami lovski pes Rita, ki za razliko od svojega brata Atosa ni gluhonem. Prijazna psa pripomoreta, da za nekaj časa pozabimo na uvodne strmine našega brezpotja. Visoki Kurji vrh je še skrit za grebenom Vretovega vrha, levo pod nami se vzpenja zanimiv Lešnikov klanec, vsake toliko časa, pa se med krošnjami jesenskih borovcev prikaže vsa veličina martuljške skupine. Spomini se vrnejo na spoznavno turo tečajnikov, ko smo bili slemensko razpoloženi. Votlo sleme in Sleme sta kot na dlani. Meglice in vse bolj nabito ozračje objemajo Kukovo špico.
Proti Vretovem vrhu se greben z vsakim metrom pokriva z vse debelejšo snežno odejo, desni obvod grebena, pa je zmerno težaven in občasni tobogan je neizbežen. Jurij je nekoliko naprej, njegova gaz pa dobro vidna in pričujoča o dogajanjih izpred nekaj trenutkov. Lepo je opazno, kje se je pobudnik ture znašel na svoji r... Z nasmehom in pozitivno mislijo, se kaj dosti ne obremenjujemo, ko tudi ostali doživljamo podobne trenutke.
Počasi, med ruševjem in linijo, ki bi lahko bila pot do vrha, vsak s svojo »mono« premagujemo zadnje metre. Dobro gre tudi našima najboljšima človeškima prijateljema, Riti in Atosu. Bog ve, kaj si mislita, ko se bolj pod ruševjem, kot ne, smukata med našimi nogami. O Zelenem Peklu, ki naj bi nas spremljal v vršnjem delu grebena proti vrhu, pa ne duha ne sluha. To so nebesa.

Prijatelji na vrhu si stisnemo roke.

Počasi se v gazi šercerjevega snega izgubljamo v dolino ...

Ob prihodu še nismo dokončno odločeni. Spogledovali smo se tudi s Kepo.

Pogled na Votlo Sleme in Smrajko, ki smo ju izkusili na spoznavni tečajniški turi.

Široka Peč s svojim Vzhodnim stebrom.

Votlo Sleme.

Votlo Sleme in Kukova špica v ozadju.

Listje odpada, mi pa se počasi prebijamo čez prvi greben nad Lešnikovim klancem.

Atos

Pogled na levo, martuljška skupina kot na dlani.

Lepo viden Amfiteater.

Macesni se še niso otresli oranžne barve.

Strmina, ki jo zasolijo od snega poležano ruševje, ne popušča do samega vrha.

Na zadnji rami grebena pod vrhom.

Pogled proti prehojenemu grebenu in Vretovem vrhu.

Votlo Sleme in Smrajka.

Odgovorni.

Odločitev, da Kepo tokrat spustimo iz programa, se je na koncu izkazala za pravo. Kmalu jo je objela gosta megla, ki se ni poslovila do našega odhoda domov.

Jurij in Tanja na vrhu. O triglavi kuri ni bilo ne duha ne sluha.

Proti Kranjski gori.

Prijatelji.

Šercerjev sneg.

Proti megli.

Zgodbe o Kekcu so logična posledica našega sestopa.

Proti dolini Belca. Verjemite, cesta se vleče k ...

V desno proti domu.

Fotoreporter.

V dvoje ...

Še nekaj o svetli točki na koncu tunela ... Jurij, hvala za turo!

Pravilo, da se gre po turi v gostilno, je bilo tokrat izjemoma prekršeno. Juriju se je mudilo na halloween party. Upajmo, da bo predložil kakšno dokazno gradivo.