Amonit v Koglu
Ker se je Crni že podal novim podvigom naproti, me je pooblastil za kronista nedeljske dogodivščine v Koglu. Saj ne, da je bil zanj tale Amonit kak presežek, čeravno mu ga pred leti ni uspelo v celoti friknt (baje se mu ni dalo ponavljat prvega cuga), mu je pa tokrat predstavljal izziv kot zaključek pet dnevnega frikovsko-gobarsko-MTB treninga. Kakorkoli že, dan je bil vrhunski, v steni vroče, sama smer pa se kljub manjši dolžini izkaže za več kot dostojen zalogaj! Priznam, smeri sem se sam zaradi serije obljubljenih VII-ic lotil s precejšnim rešpektom. Mislim, da si smer rešpekt tudi zasluži, naju je pa na koncu nagradila s super prosto plezarijo po odlični skali in to ob dokaj dobri opremljenosti.

Običajen dostop do markantne trikotne Koglove stene sva že takoj zgrešila in pičila malo po svoje - direktno čez skalne skoke Gamsovega skreta. Naj zabeležim, da Crni za ogrevanje mimogrede posolira del stene v območju nekih svedrovcev in jo previdno oceni s 3+/4-, češ da mu slučajno kaki nadebudni tečajci ocene ne bi zbili

In pod steno. Smer se začne direktno čez kompaktne plate s triki detajlom, ki naju takoj postavi na realna tla. Grifi niso prav nič večji kot so bili pred leti, ugotavlja Crni, medtem ko tlači natrenirane klobasice v male luknjice platke.

Sledi ključen detajl smeri - previsna tehnična zajedica v 2. cugu, kjer se lahko mimogrede zakvačkaš. In sva se. Z jebo in dvema frendoma nardiva back up sumljivo vrtljivemu svedrovcu in v drugo sfajtava tale VIII-.