Z Grego sva šla plezat pred začetkom praznovanja 40. obletnice ČAO smer Zajedo skozi okno v JV steno NŠG. V smer sva vstopila lahkotno, saj večjih težav nisva pričakovala, pa tudi sicer jih nisva imela, pa vendar te smer preseneti s svojo krušljivostjo, še posebej v zgornjem delu smeri – zadnji raztežaj je res nekaj posebnega. Smer je resna, ponekod celo nevarna, tudi v ključnih delih ni povsod opremljena. V smeri sva pustila en klin, v zadnjem raztežaju pa rdeč prusik, ki je speljan skozi skalni mostiček, ki pa ni 100% zanesljiv, vendar je bil za psiho dober.
Vodniček tudi opozarja (Plezalni vodnik Vršič), da v zgornjem delu smeri visijo nevarni skalni bloki, ki se utegnejo zrušiti. Veliko naloženega, nevarnega materiala sem pometel dol v dolino. Sumljiva je še ena večja skala oz. pripeta luska, katera pa je zaenkrat še dovolj trdno učvrščena v skalovje, zato menim, da ni panike. Bolj problematičen je zadnji raztežaj, ki te popelje skozi okno!
Smer sva splezala v treh urah, na vrhu je bila ura že 18.00, dol sva tekla in na cesto prisopihala v 15 min, saj res nisva želela zamuditi uradnega dela 40. obletnice ČAO, s pričetkom ob 19.00 uri. Z Grego se opravičujeva za par minut zamude. Tomaž Humar bi rekel: Pa sam plezat sem hotu.