Namenjena sva bila v Kamniško smer. Usoda pa je izbrala Rumeno zajedo. Za slednjo sva se odločila zaradi goste megle, katero bi lahko kar z nožem rezal. Razmišljala sva takole: Rumena zajeda je napeta vendar kratka. Priključi se k Virensu, zato orientacijskih težav zagotovo ne bova imela. Poleg tega je bila smer suha, medtem, ko za Kamniško tega nisva mogla zagotovo trditi, saj smeri zaradi goste megle sploh nisva videla v celoti. Plate naokoli pa so bile mokre. Pa sva šla in vstopila v Rumeno zajedo. Že takoj na začetku ti smer postreže z zanimivo prečko rahlo levo navzgor , ki sploh ne bi bila težka, če bi se lahko prijel velike luske. Žal pa je ta majava, zato nikar! Potem se spustiš rahlo navzdol pod strmo in na prvi pogled razmeroma lahko zajedo. No, kasneje ugotoviš, da je vse prej kot lahko. Še kasneje postane ne zgolj težko temveč zajebano. Mihelič je ta raztežaj ocenil z V+, A0. V tem prvem raztežaju, ki je pravzaprav najmanj opremljen zelo prav pridejo metulji BD3 (zelo priporočam najmanj 2) in BD2. Ker sem vse večje metulje porabil že v prvi polovici raztežaja, si naprej brez njih nisem predstavljal, zato sem počil na zadnjem metulju in študiral, kako bom nadaljeval naprej. Če bi imel vsaj še enega večjega potem bi verjetno uspel ta raztežaj splezati prosto, tako pa pač ni šlo, ker nisem mogel »privezati« psihe. V nadaljevanju te čakajo raztežaji z oceno A1 (streha – močno previsno in gladke strme plati) oz. PP VII (po francoski 6b oz. 6b+). Tudi tu sva posegla po tehniki. Sledi še par mest z A0, potem pa si oddahneš, ko potipaš prve štirice. Zlasti lepa, predvsem pa zanimiva je prva štirica (IV+), ki te popelje skozi podrto, vendar še vedno dovolj stabilno okno. Naslednja štirica je zoprna in krušljiva. Potem pa se že znajdeš v dobro poznanem Virensu. Tu pa si lahko že oddahneš, saj imaš smer v žepu. Midva nisva nadaljevala do vrha Virensa, ker ni bilo prav nič prijetno plezati v razmeroma hladnem in meglenem vremenu. Naredila sva dva spusta in tako sva hitro bila nazaj pod steno. Sklep: pojesti bo potrebno še veliko čokolina, da bom zmogel to smer preplezati prosto, če sploh kdaj...
Sicer pa je potrebno biti v smeri precej previden, kar nekaj mest je, kjer skala ni najboljša, srečaš pa tudi velike majave in odpočene luske. Tudi Mihelič opozarja, da z njimi ravnaj diplomatsko!