Trentarjenje
Evo, eno kratko poročilce z dopusta v meni najljubših koncih naše lepe domovine. Deset dni dopusta je hitro okrog. Še posebej če hodiš v hribe po sistemu en dan plezamo, drug dan spimo in jemo, kar je precej fajn sistem za tiste konce, kjer ni prav veliko sten s kratkim dostopom in sestopom.
Pa da ne pozabim. Vse tri dogodivščine so med boljšimi stvarmi svoje sorte, ki sem jih kdaj lezel.
Takole izgledajo Pelci iz Srebrnjakove stene.
Bratovska smer je odlična,
s super skalo. Skratka brez pripomb.
Naslednji dan seveda restič v najinem Trentarskem bivališču.
Potem pa Mansarda v Planji. Uf strmo, a nisem jaz na dopustu?
Začetek dobi Tina
S Kekcem navdušena nad silno lepoto prepevava tri planike.
Nadaljuje Kekec. Petje ga mine.
Sej bo ne?
Razočaran ker na najtežjih mestih ni klinov zleze prosto. Ampak za komplet je pa treba potegnit, če piše Mihelič, da je A0.
Kekec vstopi v najdaljšo zajedo, ki se mu "kar mau smeje" on se ji seveda nasmehne nazaj.
A zdaj pa jaz.
Zlezem še preostanek zajede. Za kakih 180m se je nabere vsega skupaj.
Do pod ogromnih streh.
Ampak mi se ne damo. Pred njimi zbežimo v desno,
pred dolgim setopom pa na Kriške pode. Bomo šli jutri dol za danes je bilo dovolj.
Po regeneraciji s pedaliranjem.
In nekaterimi zdaj verjetno že prepovedanimi substancami.
Napadeva še Kanceljne.
Smer Šalce. Verjetno prva ponovitev, saj je bila splezana pred tremi tedni.
Skala res večinoma zelo dobra.
Ambient pa kar ta zaresn. Na vrhu smeri si res komaj na pol poti.
Čaka te namreč sestop, kjer iščeš takšne..
in predvsem drugačne prehode po precej divjem terenu. Tudi možicev ni bilo kaj dosti videt.
Wau ta prava Trenta. Nobene markacije pa za kakšno urico uhojene poti v celem dnevu.
Sigurno mora bit še kakšna luštna smer kje. Bom moral še enkrat prit.