Vodniški kruh, pogača ali skorja?
Kot vsako leto sem tudi letos opravil kar nekaj vodniških tur in tu bi omenil nekaj bolj zanimivih.
Začel bi z Bavarsko v kombinaciji z Dolgo nemško, za moje pojme najlepša-uživaška tura v Steni in jo toplo priporočam.
Opravila sva jo z gostjo Heleno kot pripravo za prečenje Eigerja.
Sledilo je prečenje Eigerja, ena bolj resnih vodniških klasik zahodnih alp. Vspon sva opravila po grebenu Mitellegi in sestopila po južnem grebenu proti Jungfrau jochu. Greben je pošteno zašiljen in se fascinantno pne nad severno in južno steno Eigerja. Tu bi pohvalil gostjo Heleno, ki je res suvereno opravila z celotno turo!
Naslednja zanimiva tura je bila Biancograd - Bernina, sama tura je ena bolj opevanih klasik zahodnih alp, sicer pa je Bernina naj vshodnejši štiritisočak alp. Sam vspon me je kar presenetil z svojo resnostjo in ispostavljenostjo, čeprav smo ga z gostoma Bogdanom in njegovim sinom Rokom opravili v solidnih desetih urah in pol, koča Tschierva - koča Marco e Rosa. Sama tura ima zopet karakter grebenskega prečenja, najlepši del pa je snežni greben, ki daje ime sami turi.
Na koncu bi omenil še eno sicer tehnično nezahtevo turo, ponuja pa čudovite razglede in lahkotna prečenja ledenikov. Monte Rosa masiv, ki ponuja z italjanske strani kar nekaj lahko dostopnih štiri tisočakov. Vodila sva skupaj s kolegom Gregom Slugo in sicer skupinico iz Hipo banke. Naš cilj je bila punta Gnifeti, povspeli smo se še na piramido Vinsent in jaz z enim gosto na mislim da Parot spice.
Tako na kratko, naj govorijo še fotografije.