Pellarini je odpadel, z Darjo sva si želela spanca, zato sva v soboto vstala pozno in se še le ob 8.00 uri odpravila plezat v hribe. Izbrala sva si kar Korošico, da malo potipava sceno še predno nastopi skupni vikend ČAO na Korošici. Izbrala sva si Centralni steber v Lučkem dedcu (VI) in vanj vstopila okoli 13.00 ure, kar je povsem dovolj za tako kratko smer (140m). Smer je res kratka, vendar zelo napeta, noben meter plezarije ti ni podarjen (izjemoma zadnjih nekaj metrov proti vrhu). To je moja prva smer v gorah, ko sem si zaželel imeti vrečko z magnezijo in jo tudi dobil od Darje (hvala). V smeri res plezaš kot v plezališču. Vse šestice sem splezal prosto in so lepo plezljive, strupena kombinacija so mesta z oceno V, A1. V smeri sta dve taki mesti in meni sta bili težji kot pa ključ smeri, ki ga opisuje Mihelič. Pri prvem mestu sem po dolgi, trmasti borbi kot grif uporabil klin, ki je zabit ravno tam, kjer je edini možni grif, drugo mesto pa sem uspel preplezati prosto v drugem poskusu. V Miheliču je smer vrisana tako (pa tudi skica je taka) kot, da se smer pne zgolj naravnost, v resnici pa imaš v smeri dve lepi vendar ne povsem lahki prečnici. Smer je v celoti nabita! Sledilo je veselje na vrhu Dedca, druženje s tremi člani iz AO Cerkno in spanje v Kocbekovem domu na Korošici. Ker je blo tolk luštn z AO Cerkno smo šli naslednji dan kar skupaj plezat v steno Vežice in tako skupaj vstopili v smer Geršak-Grčar (GG). Z Darjo sva si želela preplezati smer Skrivnost človeškega uma (PP VI+, 250 m), ki ima skupen vstop z GG, vendar sva si na samem mestu, kjer se smer odcepi premislila in nadaljevala po smeri GG dalje (razlog je, da je smer precej resna in neopremljena, midva z Darjo pa sva bila že precej utrujena od prejšnjega dne, torej od Dedca). Ker sva plezala brez skice sva en zahteven raztežaj po sili razmer potegnila kar po smeri Tik pred dvanajsto (splošna ocena smeri je VII, opremljeno s svedrovci) in se potem zopet priključila smeri GG (obe smeri se namreč zelo prepletata, GG izkorišča naravne prehode, smer Tik pred dvanajsto pa je moderna, zahtevna športno plezalna, hribovska smer). Iz stene smo izstopili skupaj z AO Cerkno in tudi sestopili skupaj v dolino. Blo je res fajn, tile fantje (Andrej, Toni in Matjaž) iz AO Cerkno pa so res zabavna druščina. Zelo verjetno pridejo na ČAO 40 let. Pozdrav, Jurij in Darja!

Lučki Dedec in Kocbekov dom na Korošici, stena Dedca je res blizu, 15 min od koče

Medtem, ko so nekateri igral fuzbal, sva se midva matrala in napenjala mišice

V domu je bla gužva, zasedenost pa 100%, obljubljeno sva imela, da lahko spiva v jedilnici, čeprav sva potem le spala na skupnih ležiščih, mal je blo tesno, a se je dal

Potem, končno, pa sva le vstopila v tale stebrič

Težave so res konstantne

Tole je prvo mesto strupene kombinacije V, A1 in tisti edini grif v obliki železja

Tudi Darja ni imela idej

Naprej je šlo prosto, s trudom in vztrajnostjo

Tole je začetek cuga, same šestice v dolžini 50 m

Darja pleza v smeri Orlovskega gnezda

Pri Orlovskem gnezdu (levo, se ne vidi dobro), gre za veliko votlino v steni, vidno že izpod stene

Na vrhu

Najina roba

Veselje

Lepi razgledi

Je lahko še kaj boljšega?

Tole pa je slavni GG, drugi dan.

Darja v drugem raztežaju

Sledi lepa, na pogled strašna prečka

Kljub temu, da sem smer plezal lani, se nisem spomnil čisto točno vsakega raztežaja kod gre in tako sva splezala en raztežaj smeri Tik pred dvanajsto - kako težak cug je bil se bom raje vzdržal, je pa šlo prosto

Darja izstopa iz ta težkega raztežaja smeri Tik pred dvanajsto, naveza na sliki pa je dejansko v celoti plezala navedeno smer

V zgornjem delu Vežice, mi smo namreč plezali do vrha

Na vrhu skupaj s super ekipo iz AO Cerkno (iz leve proti desni: Darja, Andrej, Matjaž, Jurij in spodaj Toni). Juhej