Naslednji dan, ko je bila za mano velika triglavska klasika – Zlatorogove steze, sva se s Kajo zapeljala na Vršič in se zapodila v S steno Male Mojstrovke, konkretno v Kaminsko smer, misleč na kratek in hiter vzpon. Le-ta se je prelevil v kar konkretno in dostojno turo, saj sva se po Kaminski smeri priključila na Severni raz in udarila svojo varianto, ki pelje direktno in strogo čez raz (detajl je gladka bela plošča!). Opisana varianta je delno opremljena s klini. Tako sva uspela hitro prehiteti kar dve navezi. S steno pa nisva zaključila na zgornji Hanzovi poti kot to naredi večina navez, temveč sva smer potegnila vse do vrha, torej sva plezala še vršno glavo in tako turo dostojno zaključila.
Najtežje mesto smeri v obliki črnega, vlažnega, izredno ozkega in gladkega kamina pa res ni prav nič lahko. Notri tičiš, se kobacaš, gvozdiš kot kako pišče, ki pravkar prebija jajčno lupino in se trudi znebiti tega oklepa. Res naporno!