Ailefroide ali mala šola granita
Ker se z Alenko nikakor nisva mogla uskladititi s stabilnejšo vremensko luknjo v Dolomitih, sva jo od 21. do 28. julija pihnla v francoski Ailefroide blizu Briancona, ki naj bi menda imel največ sončnih dni na leto v Alpah, hkrati pa prijazen in razčlenjen granit s primesmi drugih kamenin - kot nalašč za mojo uverturo v granitnih platah. Predvsem platah ja, nekaj manj v počeh. Okolica pa kot ena alpska pravljica, stene povsod okoli precej velikega campa, zadaj pa vršaci, ki segajo tud prek 4 jurčkov; sam Ailefroide pa ni niti neka vas - pač par hiš za osnovne potrebe mnogih rekreativnih turistov in klajmberjov.
Prvi dan sva si šla malo pogledat skale po dolini navzgor
veliko plat na levi strani
višje gore na desni
za pokušino pa sva si izbrala tak 200 m granitni "stup", da malo sprobava, kako kaj v platah drži
Smer La Concarde (5c+) je bila kar pravšnja za uverturo - že prvi cug platka. Ob razdalji svedrovcev 3-4 m in gladki plati najprej mal pobuljiš, pol pa greš, igra balansa, guma pa drži!
Prehod
pa slikovita prečka.
Fajn gre
se kar lepo privadiš.
Popoldne pa še ogled jutrišnjega cilja
Navrtana 500 m smer Engant's aux Arcas v steni (6b), ki gre do zgornjega raza Point des arcas (3479 m)
Črna granitna stena z uro pa pol dostopa
Ob 10 h naju na vstopu že pogreje sonce
Dobra plezarija in zaradi strmine manj gladko-platasta in lepo razčlenjena
Konstantna in lepa plezarija pretežno okoli V, V+
Na začetku naju je kljub vetru še grelo sonce - nasproti desno štiritisočak Barre des Ecrins (4102 m)
potem pa vse več oblačnosti
in zaradi vetra postane kar mrzlo
Evo jih, planike!
Fenomenalen dvojni cug čez tale steber, super 6b plezarija, podobno razčlenjena kot apnenc, pa dost bolj kompaktna!
Pa še vršnji del
Na vrhu smeri,
Barre des Ecrins že zakrit
zato pa je vidno tole naselje - evo ČAOvci, nagradno vprašanje - katero? (precej nas je bilo nedavno tu)
Sledi še 14 abzajlov, pa en vmesen prehod po polici
Naslednjega dne popoldan pa krajši in predvsem bližji cilj - direkt po markantni razpoki v 280 m steni takoj nad campom - Le Fissure d'Ailefroide
Vglavnem kamini in poči, super za frende. Smer je načeloma neopremljena, se pa najdejo svedri na večih štantih pa še kak sveder ali klin vmes.
Smer se izkaže za zelo zanimivo s par zabavnimi prehodi
Z ruzakom se iz tega kamina pač ni dal zbasat
Četrti dan pa še enkrat v platarijo - 350 m smer J'irai percer sur vos tombes v steni Paroi de Palavar na drugi strani campa
Spodnji in zgornji cugi po gladkih položnejših platah in že v 6a zašvicu ful
Kao najtežji cug (6b+) čez previs pa navrtan skoraj na meter in s super grifi, tako da so tu ocene za nas apnenčarje kar mal relativne
Sledita še dva krasna in grifasta cuga (konkretnejša razčlembe so očitno povsod, kjer je malo strmeje)
Potem pa spet platarija. In ko že v 5c moliš, da se kje ne oddričaš,
Ti ni jasno kako bo šlo čez 6b plato v istem naklonu?!
Pa je nekako šlo, plattenšpil je bil celo boljši, stegovanje iz razčlembe do razlčembe
Še skupinska z vrha
Peti dan pa mal odmora za utrujene noge in sva šla pozdravt Urha in navijata za naše mladce na bolder tekmo v bližnji Argentier
Čestitke Gregu Vezovniku za prvič osvojeno prvo mesto, pa tud ostali so se zelo dobro odrezal! SLO team spirit pa je tako zmagovalen! (bi verjetno pritrdile tud mlade francozinje) 
Popoldan pa sva sprobala še konglomerat v bližnjem frikališču Rue des Masques. Vsaj malo hladneje, smeri pa odlične, skor kot bi plezal po umetni steni
Naslednji dan pa via Nemčija, to je pa že druga štorija...