Plan: kopanje in zabušavanje pri jezeru, večerja - piknik, udobno spanje spodaj, zgodnje vstajanje, lahka (v smislu opreme) pot do vstopa v smer, super pleza, udoben sestop in za povrh še ena fajn večerjica/pozno kosilo.

Z izjemo dveh stvari nam je plan pravzaprav odlično uspel. Ker smo obstali v koloni za tunel Karavanke smo ujeli le še zadnje žarke sonca ob jezeru in kopanje je odpadlo (delno tudi zaradi precej mrzle vode). Priprava na žar je šla ekspresno in v dobre pol ure smo se že veselo mastili. Odločili smo se, da bi bilo vseeno fino prespati na bivaku a ko smo prišli na izhodiščno parkirišče se je izkazalo, da bo na bivakih gneča in strinjali smo se, da bomo spali kar pri lovski koči. Plac je bil ugoden, voda pred nosom pa še polhi so nam delali družbo. Zjutraj je bilo sicer luštno spati ampak smo se podvizali, dali v prvo in prisopihali do vstopa v smer, kjer smo za las prehiteli tri italijanske naveze. Smer je bila lepa, sploh za drugega v navezi (Darja, vsaka ti čast) in vse je teklo kot namazano. Na koncu nas je sicer čakalo rahlo psiho prečenje ampak smo zvozili in se lepo vrnili nazaj na izhodišče (hvala Klemen, ker si šel nazaj gor po palice). Še pozdrav svizcu na polici, nazaj do koče po rukzake in do avta. Po večerji je bil vikend zaključen in lahko rečem, da smo se imeli prav super.

¾ ekipe v Rabeljskem jezeru

Darjin kuskus je bil odličen

ajvar in pogled na dobrote

spalnica

mentorica v akciji - Mala Lojtrica, smer Ive Piemontese

ta najtaboljši štant

pogled »čez cesto« - Visoka Bela Špica

v psiho prečki

pod budnim očesom mentorice

čao do prihodnjič