Izbrala sva si Hudičev steber, ne vem pa kdo je koga ugnal, mi hudiča ali hudič nas, verjetno smo se srečali nekje na polovici...moram pa reči, da nam je na koncu ture hudič le pokazal svoje kraljestvo in nam dovolil, da smo srečno stopili na teme stebra in uzrli lepoto gora v zahajajočem soncu. Pišem v množini, ker smo smer plezali štirje (Primož, Jurij, Matevž, Urša) oz. dve navezi (ČAO in AO Radovljica), ki sta združili moči in skupaj rešili vse hudičeve orientacijske uganke.
Tovrstni alpinistični vzpon je lep vendar resen pa čeprav ocena ne seže do zgornjih težavnostnih stopenj. Še posebej slikovit je kamin v zgornjem delu, sam izstop pa je sploh originalen in nekaj čisto posebnega. Navdušila pa me je tudi slikovita Hanzova pot.
Predno pa greste Hudičev steber plezat pa si preberite še zapis Darka Bernika, ki je namenjen razbijanju tabujev in neresnic , ki jih je mogoče prebrati na spletu in ki marsikoga odvrnejo od vzpona (http://www.gore-ljudje.net/novosti/80125/).

Velja za Hanzovo pot

Hudičev steber

Mojstrovke

Cepin ni bil potreben

Poštarski dom na Vršiču

Erjavčeva koča