Da ne bi bil tok favš, ker je še vedno bled za španske razmere, sva se šla z Urošem malo sončit na Osp.
Že drugič, da sem si rekla, da ne bom več plezala z mačkom. Tokrat sem vsaj že pred začetkom vedela, da ne bi uživala, če bi morala naprej plezat. Čeprav ni bilo tokrat preveč žuriranja prejšnji dan, sem se precej svoh počutila tudi zaradi drugih razlogov, da bi na svoje noge lahko kaj zaupala. Zato je Uroš vse splezal naprej, kot pravi kavalir.
Kar hitra sva bila, ne pa dovolj, da bi šla se pol kopat, saj sva šele po 14h začela.
Intimno je bilo, ker sva bila ves čas sama, cenjena izkušnja. Ni mi bila vseč preveč zlizana skala. Mogoče jo je preveč božala una, ki jo je splezala pred nama...

Kavalir

Neprespana boga

Vse štante so pod drevesa, se pravi v senci (razen prvega).

Kaj bi jaz danes brez tebe...?

Lepa Osp

"Me boli razpoka" pomeni, oziroma je kratica od "me bolijo roke od plezanja čez razpoke".

Me veseli, Medo. Naslednjič bom več spala, preden te spet obisčem, lepotec.