Haute Route je najbolj znano turno smučarsko prečenje v Alpah, ki poteka od Chamonix-ja do Zermatt-a. Potuje se od koče do koče preko številnih prelazov, ledenikov, s številnimi vzponi in spusti, ki zahtevajo kar nekaj kondicije.

Na pet dnevno avanturo smo se podali v petek zvečer z našim gorskim vodnikom Borut Nagličem. Prvi dan smo začeli s pretegovanjem kosti, saj smo potovali in deloma spali v kombiju, tako da je bila noč kar prekratka. Z gondolo iz Grands Montets smo hitro dosegli višino 3.233 m in v naslednjih dneh nikoli več okusili tovrstne dosežke civilizacije. Vse je bilo na nas, v naših nogah in glavah. Ta dan smo opravili tri spuste in tri vzpone; na sedlu Col du Chardonais pa v gužvi med Francozi, Italijani in Švicarji čakali na spust po vrvi. Kočo Cabane du Trient smo dosegli pozno popoldan in komaj čakali na večerjo in zasluženo spanje.

Drugi dan smo v zgodnjih urah odsmučali po ledeniku in kmalu nadeli dereze ter splezali na Col de Escandies. Odprl se je čudovit pogled na dolino Val Arpette in neskončne bele doline. Ta dan je bil namenjen premiku do koče Cabane Valsorey na višini 3.037 m. Po moreni smo s soncem v hrbtu počasi a vztrajno napredovali. Zaključek dneva ni mogel biti boljši, saj smo na zahodu občudovali Mont Blanc, hkrati pa se ozirali proti naslednjemu cilju - sedlo pod Grand Combin-u na cca. 3.600 m.

Tretje jutro smo si takoj nadeli dereze, dali smučke na nahrbtnike in cepine v roke ter akcija na 600 višinskih metrov višji cilj. Z vsakim korakom po 40 stopinj strmem pobočju je bilo zraka za malenkost manj, korak pa otežen. Vsak trud je poplačan, zato smo ponovno bili očarani z veličastnim pogledom na sončne vrhove, ki so kukali iz megle. Da ne omenjam hudih presmučanih flank in vseh naših krikov veselja... Do naslednje koče Cabane du Chanrion smo morali ponovno nadeti pse, vlekli smo ji pa sami naprej.

Četrti dan je bil posvečen ledeniku Glacier Otemma. Še en drugačen preizkus naših psihičnih in fizičnih sposobnosti je vsakega od nas na svoj način očaral. Neskončen in rahel vzpon po belih širinah nam je omogočal pogled na številne svetlo modre serake in bližnje vrhove. V koči Cabanes de Vignette na 3.157 m smo z največjim užitkom zmazali kalorijsko bombo rosti - zapečen nariban krompir s sirom in jajcem, ne vegi varjanta pa še z dodatkom šunke. Čakal nas je še zadnji dan, za katerega pa do naslednjega jutra ni bilo jasno ali ga bomo lahko izpeljali. Namreč vreme se je poslabšalo, pihalo je, napovedano je bilo sneženje. Ob takih pogojih bi bili načrtovani trije vzponi na izpostavljene prelaze kar tvegani.

Peti dan zjutraj so se gorski vodniki posvetovali in odločili, da zaradi vremenskih pogojev ni varno nadaljevati poti do Zermatta. Pisana karavana turnih smučarjev se je spustila v bližnjo dolino Arolla in tam zaključila svojo pot. Nas je še čakal premik s kombijem na naše izhodišče in vožnja domov.

V štirih dneh smo tako naredili cca. 5.000 višinskih metrov vzpona in nekoliko več spusta, občudovali številne štiritisočake in neskončne bele flanke, uživali v odličnem snegu, sopihali s težkimi nahrbtniki in se imeli odlično! Haute Route je to in še več....

Začetek petdnevne avanture

Col du Chardonais

Cabane du Trient

drugi dan

Mont Blanc...

...zvečer...

...in zjutraj

tretji dan

sedlo pod Grand Combin cca. 3.600 m

ekipa ČAO

četrti dan

peti dan