Große Mosermandl 2680m
Stanka pa Bačko sta me še pred 5h zjutraj pobrala na črpalki in smo jo mahnili v Avstrijo, kjer je za razliko od naših hribov še dovolj snega. No, samo dovolj zgoden moraš biti, če želiš v teh prav majskih ramerah še imeti dobro smuko.
Nam je to za las še uspelo. Izhodišče za vzpon je na 1300m, zatem pa se počasi vzpenjaš po idilični alpski dolini, ki jo je izdolbel živahen potok, ki teče po njej. Na severni strani doline pa lahko uživaš v pogledih na številne slapove, nekatere še na pol zaledenele. Pot pa potem kmalu zavije na južno pobočje Große Mosermandl, kjer začne sonce prav nehumano pripekati. Vroče je bilo zelo, ampak potem zato tisto pivo na koncu toliko bolj sede!
Še en izvrsten turnosmučarski cilj, kamor bo treba spet priti, upam, da čim prej...
Po poti je treba dati 2x smuči na rame za kakih 50m...
potem pa naprej samo še po snegu.
In ko takole ob sončni pripeki...
... rineš v hrib, ti voljo daje misel, da kar greš gor, potem tudi presmučaš dol.
No vseeno pa, ko po 3h hoje zagledaš vrh taaaaam visoko naprej, si rečeš "Uuuuuuh..."
Ampak pol si vzameš kratko pavzo, spiješ vse zaloge vode, ki jih še imaš in se spet namažeš s kremo za sončenje...
in se zapodiš navzgor. Na koncu pa ta zadnja strmina kar hitro mine in ostane še drugi, krajši in slajši del ture: smuka v dolino!
Mi smo najboljši čas za spust sicer zamudili za kako urico ampak še vedno uživali v čudovitem firnu, ko je vijuganje po nekaj zgornjih cm odjenjanega snega na trdni predelani podlagi pravi užitek. Čisto spodaj je sneg že zelo južen ampak še vedno je pa sneg 