Gorenji Avšček in Doblarska dolina
Čez vikend sem bil doma, v Avčah, in da ne bi ves dan posedal po hiši, sem se odpravil malo raziskovat okolico vasi. In vidi vraga, kaj vse se najde tam po skritih luknjah in soteskah v teh mrzlih dneh. V soboto sem mamo in brata nahecal, da sta šla z mano v gorenji Avšček, kjer sem sumil, da je potoček, ob katerem se je tako prijetno hladiti v poletnih mesecih, zdaj spremenil agregatno stanje. In nisem se motil. Tam so nas pričakale prvovrstne umetnine narave v obliki lednih struktur (ki sem jih kakopak potem malo naluknjal), bratec pa je tudi zadovoljil svojo fotografsko strast in letal brez derez in ribiških škornjev okoli sveč z vso canon kramo, ki jo premore. Seveda je najprej stopil v vodo. Mama je najbrž ugibala kateri od naju je bolj zmešan.
No naslednji dan pa sem se sam odpravil na drugi konec vasi, v Doblarsko dolino, ali bolje rečeno sotesko, ki je poleti neprehodna (mogoče je preplavljiva in preplezljiva), v teh razmerah pa je bila za silo prehodna, čeprav je bilo včasih treba kar nežno stopicati z derezami čez tolmune, v izogib nenačrtovani kopeli. Seveda se je v soteski našlo tudi nekaj slapov, pa še marsikaj drugega. Več pa bodo povedale fotke. (nekaj sem jih bratu ukradel iz njegovega bloga www.mitjamadon.com )
Sveča v gorenjem Avščku
Afnanje v sveči (še vedno čaka na prvenstven vzpon 
)
Ledni plezalec s kapo med prvenstvenim vzponom v slapu pod svečo.
udri po siromaku
Slap pod svečo
Naslednji dan sem se v Doblarski dolini znašel ves opremljen sredi suhe prodnate struge. Čeprav ni bilo nikjer žive duše, sem se počutil malo smešno
No malo višje sem zagledal nekaj, kar je spominjalo na led, ki sem ga seveda takoj potacal z derezami, da bi pregnal smešni občutek.
ups
ledu je vedno več ...
... vode pa tudi
soteska se zapira, le kaj bo za vogalom
tolmun ... upam da se bom enkrat okopal v njem in da to ne bo glih zdaj
višje gori pa prvi slapič, grem čez da vidim kaj me čaka zgoraj
brez panike, brez panike, to ni nobeno znamenje
em, kako bom pa tle ven pršu?
tu je bla ena možnost, jaz pa modro pičim naprej
to ni reklama
Na žalost se moja pot po soteski tu konča, saj je bil tolmun prekrit le z nekaj milimetri ledu, začne pa se druga avantura. Treba je bilo namreč izplezati ven. Po dolgem premlevanju sem našel eno linijo desno gor po mahu, zemlji, listju in enih čudnih skalah. Po kaki uri toolanja sem 30 metrov višje stopil na pot.
Ker se mi je zdelo, da bi na tem območju moralo še kaj zamrznit sem šel raziskovat še po poti naprej in našel tole.
res lepo
nisem nič preplezal, ker bi moral met ene par šraufov, pa kakega soplezalca
Plezalec s kapo.
(Brada je bila dodana kasneje v fotošopu, da me ne bi prepoznali)