V dolini Belega potoka
V nedeljo je bil dan kot narejen za plezanje slapov - hladno, zademfano, z rahlim sneženjem. Z Alenko sva se podala v dolino Belega potoka - tokrat že pred popoldnevom 
Pa je bilo ob 8h parkirišče pred starim železniškim mostom že povsem polno - očitno je ledna evforija res na vrhuncu!
Imela sva srečo, nekaj navez je pobral Lucifer, nekaj Stiriofobija in celo v Krokarja so se podali... le bližnja Katarza je samevala!
Dva skokca vstopnega raztežaja se je dalo posolirat...
...potem pa se zastrmiš v res lepo svečo!
Priznam, rahel cmok v grlu se mi je valjal ob pogledu na navpičnost ledu
Tihožitje z gobicami
in potem akcija!
Dober moker led in super pikarija!
Oba katarzično opogumljena sva se podala še proti višje v dolini ležeči Stiriofobiji! "Glb" še enkrat ob pogledu na visok ledeni steber na vrhu slapu!
Timing je bil super, po 4 navezah sva bila kar takoj na vrsti. Spodaj dva lažja in že nadelana raztežaja
in potem markantni ledeni steber!
Po lažjem podstavku vstopiš pod neobhodno ledeno prho, ki te pršeč za vrat takoj strezni in prizemlji - in jasno, ravno tu je pravo mesto za ledni vijak, brrrr
Čez tuš prehod nekako poiščeš sprejemljivi varianto...
...v vrhnejm delu pa v mokrem svečastem ledu že celo uživaš 
Čestitke Alenki za borbo! Ni ravno ljubiteljica mraza, kaj šele ledenih prh, in tudi ko ji je enkrat odneslo obe nogi, se je še vedno ujela na cepinih
Po tuširanju... Hladno priporočam umazanim 