Po včerajšni odlični dozi Prahu v Mali Drami, ki je zadostila duši, je bilo potrebno danes najti še primerno dozo belega prahu, da bo zadoščeno še telesu. Našli smo ga šele na drugi strani tauernskih tunelov, takorekoč na Solnograškem. In to dobrih 30 cm najfinejšega belega prahu, kar ga premore ta planet, na skromnih 300 cm podlage. Vse od vrha do tal, dobrih 1100 m vriskanja in piskanja, na 2203 m visokem hribu s poetičnim imenom Liebeseck. Kar je bilo seveda povsem normalno, saj je bil vendar dan za visoko kulturo.
No, za kakšen dan bo kulture dovolj, tja do nedelje pa bo doza popustila in potrebna bo obnovitvena k(t)ura.
Na to, da je termometer ob 9ih zjutraj na parkirišču kazal čisto nekulturne številke, pa se seveda nikakor nismo ozirali.

Za vas smo vriskali Stanka, Matjaž in moja malenkost.

nekulturno ministrstvo

hitro smo se pobrali od avta

ja, na začetku je pa rampa ....

tole drevo sploh ni nizko

planina

tole pa ni bil pršni plaz ampak lahni vetrič

ta tišasti domorodci so bili gor že pred nami....

počasi se daleč pririne

še en tak kič

čisti kič

pulverschneee!

sedlo na vidiku

no ja

AC v dolini

Kulturni vrh

sedlo od zgoraj

juhuhu

pred odločilno prelomnico

juhuhu tretjič

ma ne prideš do dna

juhuhu drugič

počitek

ma jujhuhu, kaj čem rečt

koncentracija u nulo

ne gre več

proti avtu čez planino

tole fantje, je pa čist nad parkiriščem

proti Flachauu in domov