Lucifer in Miniskusev žleb
Tale peklensko mrzli vikend je bil res malček peklenski, pa še s kako štorijo in baldorijo je postregel.

Sobotni cijl je bil tale markantni peklenšček. Luciferja sva sicer že pred precej leti ugnala z Gapetom, ki sedaj bolj poseda v turistični ČAO sekciji, pred leti pa se je lahko pohvalil z vrsto imentnih vzponov.

V kakem stanju je sedaj sva preverila s Primožem Sedejem. Sicer ne preveč zgodna sva v fotofinišu dostopa le za par minut zaostala za še eno navezo - tako pa imela priložnost za kako fotko več in veselo štrikarijo

Do vrha slapu sledita še dva raztežaja kaskadic. Tu se spodaj trdi Luciferjevi rogje zmehčajo v pravi putrček

V nedeljo pa sva se z Alenko kljub pomislekom glede razmer podala proti Tomazinovi - a le do prve strmine... strgana ketna sredi klanca nama je nakopala kar precej sitnosti. Hvala štirim požrtvovalnim Rašičanom in končno njihovemu avtu da sva nabavla nove ketne. Hm, višja sila? Luciferjevi kremplji in zamera ali pa poseg s svetle strani? (Rašičani so kasneje namreč obračali pri pohodu proti Kukovi špici zaradi sumljivo napihanega snega...)