Bilo je nekega četrtkovega večera po predavanju, ko je med nadebudnimi tečajniki padla ideja za sobotni izlet. Po globokem premisleku in posvetovanju z Ravnateljem, ki nam je lezenje grap odsvetoval, smo se z težkim srcem odločili za Šmarno goro. A žal nas le-ta v soboto ni videla, ker tam pač ni grap, kakor smo naknadno ugotovili.
In tako smo jo mahnili na Begunjščico po centralni grapi gor in Šentanskem plazu dol. A ker smo bili ob enajstih že na vrhu, smo se potem med sestopom štirje nadebudneži odločili, da gremo še enkrat gor, tokrat po desnem kraku Ipsilonke in že drugič ta dan po Šentanskem plazu nazaj v dolino. Vzpon(a) uspel(a), dan bi težko bolje zapravili.
Za nepokorščino Ravnatelju se opravičujemo in obljubljamo, da bomo še naprej pridni.

Mi tečajniki smo strašno pridni, kr sami znamo že dereze namontirat.

Pa tud kolena znamo grizt.

Skupinska na vrhu.

Štirje nadebudneži si zaželimo še enkrat preverit vreme na vrhu...

Na vrhu se začuda ni nič spremenilo, odkar smo bili nazadnje tu...

..in tako smo se odpravili v dolino.