Če sem se lani in predlani pozimi v odličnih razmerah »sprehajal« po razvpitih in redko ponavljanih linijah, sem se letos v dveh bistveno krajših in »nepomembnih« smereh dobro nadelal. Nazadnje včeraj, ko sva s Tinco nad Vršičem praskala v Smeri po zajedi. Domnevam, da je slednja poleti lažja, kajti včerajšnje plezalno ugankarstvo, kako se »varno« prebiti čez zasnežene plate, zajede in previse, me je namreč spodobno utrudilo. Ko sva se ob petih, praktično nad vsemi resnimi težavami a brez doseženega vrha začela spuščati, katarze ni bilo. Je pa bilo poučno. V Tacnu sva bila pravočasno in to šteje

Lunca pa Tinca

Do smeri sva gazila

Po platah praskala

Spantik in njegovo zubalo

Priprava rokic na frikarijo

Upside down varovanje, najnovejša GV doktrina o varnem plezanju

Detaljčič v desno, zgoraj pa delikatna in sedaj spucana plata v levo

Zadnji težji cug ob 16:05. Ko sem splezal do škrbine, sva šla dol.