... osvojitve Kurjega vrha

Danes je bil cel Martuljek samo naš. Nobenega nismo srečali, zgaženo ni bilo nič tako, da smo si sami morali utirati pot v snežno idilo. Najprej smo šli skozi sotesko, kjer se nahaja Spodnji Martuljški slap, dosegli razcep za Pod Špik nato pa končno prigazili v samo Krnico Za Srcem. Vreme se je v tem času tudi že precej izboljšalo in pokrajino naredilo prav posebno čudovito. Vrhovi so bili deloma skriti za oblaki in meglicami kot, da bi bili malo sramežljivi. Ker smo imeli na voljo še obilo časa, pa tudi energije smo se odpravili še proti Kurjemu vrhu. Teren ni težaven, orientacija pa je drugo poglavje. Kljub številnim orientacijskim zankam smo opravili slabe 2/3 poti. Vrh pa se nam je izognil predvsem zaradi pomanjkanja časa, na koncu pa smo še malo zabluzili v prečudovit svet podrtih in zasneženih dreves in ruševja, ki ga je bilo celo morje. Ob povratku smo le našli točko, ki smo jo pred zabluzenjem zgrešili. Sklenili smo, da bomo Kurji vrh osvojili prihodnjič, morda že naslednji teden.

Udeleženci: Boško, Sabina, Jurij, Irena, Anica, Rok in Primož. Roku čestitke za vztrajno utiranje poti, vsem pa za prijetno družbo.