Živjo družba.
No pa po dolgem času še en glas od mene, da vidite da sem še živa in migam.
Ta res prekrasen vikend sva izkoristila za kolovratenje po Kamniskih hribih.
V petek se res ne splača predolgo viseti v službi, pa sva jo že popoldne mahnila na Kokrsko sedlo. Tam naju je vesela pričakala oskrbnica Vida. Bili smo sami, tako sva se kar naselila v njeno kuhinjo in pojedla kar je imela. Kočo so zaprli v ponedeljek. Tako da zimska soba caka na ČAO tečajnike. Zjutraj sva jo prav ležerno mahnila na Grintovec. Namen je bil priti preko Dolgega hrbta na Skuto, pa nama jo je snegec in zjutraj se led prekrizal načrte. Pa sva sla se enkrat dol. Vsaka stvar je za nekaj dobra, v koči nas je čakal sveže spečen Vidin kruh. Mhhh. Od tam pa na Skuto. Čudoviti razgledi in meglice. Spustila sva se po drugi strani, kjer so naju na poti pozdravili kozorogi. Na poti do bivaka sva potacala, nevedoč, še nekaj planik in se predala uživanciji v bivaku. (Svečk ni, tako da če gre kdo gor zganjat romantiko naj si jih kar prinese). Nasednje jutro sta naju zbudila žgoče sonce in dva glasna planinca. Ja seveda, nasmejana kdo drug kot Matija Lipar osebno in Aljaž. Zapustila sva ju pri bivaku in jo mahnila se preko Turske gore in Brane do Kamniskega sedla, kjer naju je pricakala voda in jota.mhhh. potem pa se spust po meliscu, naravnost v naročje mehkih jesenskih iglic in listov.
Bilo je super. Aleš & Uršula

večer

Vida

jutro na Grintovcu

kam pa zdaj?

ze pri Štruci

sramežljivo se skrivajo, vršaci

na poti do bivaka pa glej ga glejga kozoroga

iz oci v oci

za nama sta ostali le se senci

o planikeee

naj vam izdam lokacijo

jupi bivak

večerna romantika

kaj je za zajtrk?

muuu, štruca in skuta

mir in tišina spokojnega nedeljskega jutra,.ko....

jo mimo prispoihata Matija in Aljaž

pokukava v Turski žleb

in se skoraj zaletiva v gamse

evo naju

Kotliči

na vrhu Brane, pogled na prehojene vrhove

kočaaaa

Pogled na Mrzlo goro

toplo jesensko listje

je bilo vse to res? Ali sva le pojedla eno magično gobico preveč?