Že kar nekaj časa je preteklo odkar sem se (med 24 in 29 junijem) z dvema jamarjema (Miha & Ines) odpravil na Piz Bernino.

Po vožnji mimo Benetk in skozi Južno Tirolsko, smo prispeli do mesta Tirano, kjer smo prečkali italijansko-švicarsko mejo in se na drugi strani prelaza Bernina spustili do kraja Morteratsch. Tam smo pustili avto in se še isti dan odpravili do koče Boval (Bovalhutte), ki je na višini 2495 m. Aklimatizacijsko turo smo opravili na Piz Morteratch (3751 m), ki leži v zahodnem grebenu nad dolino pristopa. Vzpon bi moral biti lahek, vendar smo bili prisiljeni zaradi nepoznavanja poti tudi malo potelovaditi. Z vrha smo se proti zahodu spustili v dolino Roseg, do koče Tschierva (Chamanna da Tschierva), na višini 2584 m. Napad na naš glavni cilj Piz Bernina se je začel sledečega jutra, pravzaprav noči. Kot smo prebrali v literaturi slovi vzpon po grebenu Biancograt med najlepše grebenske vzpone v Alpah, na največje težave pa naletimo tik pred koncem med vrhovoma Piz Bianco in Piz Bernina. Med samim vzponom nas je prehitelo nekaj vodniških navez s pripadajočimi klienti, kar pa niti ni bilo tako slabo, saj je bila orientacija potem lažja. Nekaj najtežjih delov je večinoma dobro opremljenih s svedrovci, vmes pa smo si pomagali z zankami, nekaj zatiči in metuljem.

Po vzponu na vrh smo sestopili do koče Marco e Rosa (3597 m). Za konec smo jo ucvrli po ledeniku do Diavolezze, od tam pa z gondolo v dolino in z vlakcem do avta.

Gneča na avtocesti pri Benetkah

V ozadju naš cilj

Pakiranje, da slučajno kaj ne pozabil

Do prve koče je pot speljana nad ostanki ledenika

Iskali smo mamo

Naslednje jutro, pred panoramsko tablo

Zjutraj so se lepo podile meglice

Prvo malo bolj jebeno mesto

Lepo počasi proti vrhu Morterach

Vrha pa od nikoder

Iz vrha pa pogled na cilj naslednjega dne (snežni greben zgoraj desno)

Skupinska z vrha

Sestopanje

Koča Tschierva

Študiranje švicarskih cenikov

Naslednje jutro napadamo Bernino

Vrh

Zadnje jutro