Priprave na 3,5 dnevno turo v Ventu z \"otroškim\" zemljevidom in propagandnim materialom (1.maja so trgovine pač zaprte...)

Priprave na turo malo drugače...

Zapodil smo se v prvi breg, čeprav je tam zelenela trava in bi lahko nabiral brusnice, če nas ne bi bolel križ.

Končno ta prav zemljevid in približna ideja v katero smer mormo.
Spal smo v zimski sobi pri Braslauer Huette (beri: udobna, topla, založena s hrano, pocen...).

In medtem, ko smo eni gledal v zemljevid, so drugi opravljali gospodinjska opravila (delitev dela more bit tud v hribih).

Zjutraj po sneženi plohi v jasen dan (zaenkrat) in proti Wildspitze, 3774 m, kar je 2. mesto za Velikim klekom.
Malo na dilah,

malo peš,

vmes smo slikal

in že smo \"plezal\" na vrh.

Lipči še s svojim fotkičem, v naslednjem trenutku pa je že poletel v sneg nekam pod vrh,

zato se pač s tole sliko ne more hvalt pred prjatli...

Pa da ne bo kdo mislu, da se ga ni trudu najt, ampak razmere so bile preveč ekstremne.

In končno smo odsmučal 1800 m nižje v dolino))

Tuki manjka slika, ki dokazuje, da smo se prpelal do ceste, čeprav mal po travi.

Naslednji dan smo se po spanju v enem od dveh odprtih penzionov v Ventu in večerji v Soeldnu (ne priporočamo - porcije za otroke, cene pa za ta velke), odpravil v nasprotno dolino, ki je pravi trening za psiho.

Sonce nažiga v glavo, za vsakim ovinkom pričakuješ kočo, ki je ni in ni...
In potem jo zagledaš, pa še ni \"ta prava\":( Do prenočišča te čaka še ena dolina...

In na koncu te doline je Simlaun Huette, na 3019 m.

Ampak nismo pokleknil pred težavam.

Naslednje jutro pa od koče proti vrhu

Simlauna, 3606 m.
In kdo si ne bi želel, da mu za rojstni dan dve blondinki zapojeta na vrhu 3 tisočaka Vse najboljše??? Enim se res godi

In končno za kar smo se borili - no, potili: smučanjeeeeee; najprej z vrha

potem pa po flanki dneva - jupiiii...
Mogoče je bil ledenik, ampak za špaltne smo bli itak prehitri

Ker pa si dol vedno prehitro, smo Lipčiju za rojstni dan podaril še en vrh - sicer helikopterja ni blo, smo pa tud peš pršli do vrha Schalfkogla, 3537 m in odsmučal še tole

lušno

grapco,

na koncu pa žalostno zrli proti dolini in

odprti poti domov.

Potili smo se : Lipči, ki se je na poti postaral za eno leto,

Tanja in

Irena.